Top 5 spletnih prevar leta 2025

Na Varni na internetu smo v letu 2025 pridno spremljali spletne prevare in izluščili najpogostejše. Vsem je skupno to, da so učinkovito orodje v rokah prevarantov, ki želijo priti do našega denarja. V nadaljevanju predstavljamo pet vrst spletnih prevar, ki so najbolj zaznamovale letošnje leto.

»Trgovanje brez tveganja«

Lažne investicijske sheme v kriptovalute so bile v letu 2025 med najpogostejšimi in tudi najbolj finančno škodljivimi prevarami. Pogosto se začnejo z oglasi na družbenih omrežjih ali novičarskih portalih. V teh obljubljajo visoke donose, pasivni zaslužek ali »preverjene« kripto priložnosti. Klik na oglas uporabnika pripelje na lažno investicijsko platformo, ki je videti profesionalna, z grafi rasti in domnevnimi dobički, a je v resnici pod popolnim nadzorom prevarantov.

Drugi pogost vstopni kanal so telefonski klici, kjer goljufi trdijo, da ima uporabnik odprt kripto račun ter že obstoječa sredstva, ki jih lahko prenese na svoj bančni račun. Zahtevajo namestitev programske opreme za oddaljen dostop, s čimer pridobijo popoln nadzor nad telefonom ali računalnikom in bančnim računom.
Kako razširjena in nevarna je ta vrsta prevare, kažejo podatki policije: v 2024 so uporabniki izgubili več kot 19 milijonov evrov. Po podatkih SI-CERT-a pa so investicijske prevare v prvi polovici leta predstavljale kar tretjino vseh obravnavanih goljufij.

»Zanima me izdelek, pošljem kurirja«

Ena najpogostejših prevar leta je bila gotovo prevara pri prodaji prek spletnih oglasnikov in Facebook Marketplace. Praviloma poteka po ustaljenem scenariju: prodajalec objavi oglas, kmalu zatem pa prejme sporočilo domnevnega kupca, ki izrazi veliko zanimanje in obljubi hitro plačilo. Pogosto doda, da bo po izdelek poslal kurirja in da je vse že urejeno.

Težava nastane v naslednjem koraku. Goljuf pošlje povezavo, kamor naj bi vnesli kreditno kartico, da vam nakaže kupnino ali pa da tako potrdite dostavo. Ta povezava vas odpelje na spletno stran, ki je pod nadzorom goljufa – vsi podatki se prenesejo goljufu. Goljuf prodajalcu pošlje povezavo do lažne spletne strani, ki naj bi omogočala prejem plačila ali potrditev dostave. Prodajalec tam vnese podatke o kartici ali se prijavi v spletno banko, s čimer prevarantu omogoči dostop do računa.

Ta prevara je še posebej učinkovita zato, ker se dogaja v navidezno varnem okolju in ker prodajalec pričakuje, da bo za izdelek prejel denar, ne pa, da ga bo izgubil.

»Vaš račun bo blokiran, pošiljka ne bo dostavljena«

Prevaranti so množično pošiljali lažna sporočila za krajo bančnih podatkov. Gre za lažne SMS-e, ki na prvi pogled delujejo kot sporočila bank, dostavnih služb ali drugih znanih storitev. Sporočila so pogosto kratka in izrazito nujna – pozivajo nas k takojšnjemu odzivu. Obveščajo o domnevni blokadi računa, težavi s paketom ali neuspeli transakciji.

Uporabnika pozivajo, naj klikne na povezavo in preveri oziroma vnese podatke kreditne kartice. Ta povezava vodi na lažno spletno stran, ki je zelo podobna pravi – z logotipi, barvami in obrazci. Ko uporabnik vnese podatke kreditne kartice, mu goljufi z računa ukradejo denar.

Smishing je nevaren zato, ker se dogaja prek SMS-ov, ki jim ljudje še vedno pogosto bolj zaupajo kot e-pošti, poleg tega pa so sporočila kratka, prepričljiva in časovno omejena. Telefon imamo praviloma vedno pri roki, ravno na naš hiter odziv in paniko pa računajo prevaranti.

»Žal se poslavljamo in zapiramo našo trgovino«

Na Facebooku so se vrstili oglasi, s katerimi so goljufi uporabnike vabili v lažne spletne trgovine, pod pretvezo, da gre za lokalni butik, ki se po dolgih letih zapira. Teksti in fotografije so bile generirane s pomočjo umetne inteligence, dramatične zgodbe ‘lokalnih’ butikov, pa so marsikoga premamile v klik. Pomembno je vedeti, da oglas sam po sebi ni zagotovilo za varen nakup.

Manjkalo ni niti lažnih spletnih trgovin, ki jim prevaranti s poimenovanjem »Slovenija« ali »Ljubljana« dodajajo lokalno noto in občutek zaupanja. Najpogosteje oglašujejo izdelke po občutno nižjih cenah, kot smo jih vajeni drugje, kar pri uporabnikih sproži občutek, da morajo priložnost hitro izkoristiti. Prevaranti pri tem izkoriščajo zaupanje in željo po ugodnih nakupih, še posebej v času sezonskih razprodaj ali obdobja obdarovanja.

Ko uporabnik opravi nakup v lažni spletni trgovini, se težave šele začnejo. Lahko pride do zlorabe kreditne kartice, izdelek pa bodisi nikoli ne prispe bodisi je povsem drugačen od obljubljenega – slabe kakovosti ali celo popolnoma neuporaben. V ozadju ni nobenega pravega podjetja, kontaktni podatki so izmišljeni, reklamacija pa nemogoča.

Ob tem mnogi zmotno mislijo, da se bodo s plačilom po povzetju izognili prevari. Čeprav v tem primeru ne pride do zlorabe kreditne kartice, je treba paket kljub temu plačati, še preden lahko preverimo, kaj se dejansko skriva v njem. Pogosto je to ceneni ponaredek ali plastična igrača.

 »Kaj pa, če res zadanem nagrado?«

Večkrat smo izpostavili lažne Facebook strani, kjer so prevaranti zlorabljali podobe različnih trgovcev in ponudnikov javnega prevoza. Uporabnike so k sodelovanju vabili z mamljivimi obljubami o izjemno poceni izdelkih, na primer polletni vozovnici za 2 evra, ali z bogatimi nagradnimi žrebi za denarne bone različnih trgovcev.

Tudi v tem primeru igrajo na čustva – na željo po ugodnem nakupu, po občutku, da smo del nečesa posebnega, ali na strah, da bomo zamudili izjemno priložnost.

Bistveni del prevare je vnos podatkov kreditne kartice. V drobnem tisku, ki ga večina ne prebere, se skriva dejstvo, da se je uporabnik s tem naročil na plačljivo storitev. Marsikdo to opazi šele, ko prejme račun oziroma ko mu znesek trgajo z računa.

Kaj nas uči leto 2025?

Leto 2025 lahko povzamemo v treh besedah: raznolikost, univerzalnost in umetna inteligenca. Spletne prevare prihajajo prek različnih kanalov – od oglasov in aplikacij za klepet, do telefonskih klicev. Tarča pa smo lahko prav vsi, ne glede na izkušnje in znanje. Prevaranti izkoriščajo trenutke nepazljivosti, naglice ali zaupanja. Tudi umetna inteligenca ni več izjema, temveč vsakdanje orodje, ki jim omogoča še bolj prepričljive in ciljno usmerjene prevare. Zato ostajata previdnost in preverjanje informacij ključna obramba tudi v prihodnje.