13.10.2013

Spam ni zaželen, saj utaplja koristno komunikacijo. Predstavlja že okrog 90 % vsega globalnega prometa elektronske pošte (vir: MessageLabs podatki za oktober 2010)

Neželena oglasna sporočila (pogovorno “spam”) po količini sporočil že nekaj let presegajo normalno komunikacijo po elektronski pošti. Selijo se tudi na družabna omrežja (predvsem Facebook) in SMS sporočila. Zaradi poplave spama so ponudniki morali razviti nov sistem pregledovanja in razvrščanja sporočil, ki uporabnikom omogoči normalno delo z elektronsko pošto.

Kako pošiljatelj spama pride do vašega naslova?

  • Naslov ste objavili na svoji spletni strani.
  • Za dostop do neke storitve ali programa, ki ga lahko prenesete z interneta, ste se morali registrirati s svojim naslovom. Nekatera podjetja pa potem brez vašega privoljenja prodajo zbirko naslovov osebam ali podjetjem, ki pošiljajo spam.
  • Programi, ki jih namestite na svoj računalnik, poleg opisane funkcionalnosti tudi posredujejo vaše podatke neznancem, ki ustvarjajo zbirke elektronskih naslovov; taki programi so znani kot “spyware” (parazitski vohunski programi)
  • S pomočjo prijave na poštne sezname (mailing lists).
  • Zlonamerna Facebook aplikacija lahko pod krinko prikaza neke škandalozne novice od vas zahteva dostop do vašega profila in tudi elektronskega naslova.

Med neželenimi sporočili se pojavljajo tudi takšna, ki jih pošljejo slovenska podjetja, ki se odločijo za masovni marketing brez “zoprnih” pridobivanj soglasij naslovnikov. Kaj lahko storimo v tem primeru?

Pošiljanje reklam brez vnaprejšnjega soglasja naslovnika je v nasprotju s slovensko zakonodajo. Področje urejajo trije zakoni: Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o varstvu osebnih podatkov (bolj podrobno o tem na strani “Zakonodaja in spam”). Kršitve prvih dveh obravnava Agencija za pošto in elektronske komunikacije, osebni podatki pa seveda spadajo v pristojnost Informacijskega pooblaščenca.

Kako prijavimo slovenski spam?

  1. Ali gre res za neželeno pošto oz. spam? Preden začnemo pošiljati prijave na pristojne organe, preverimo ali nismo morda sami prehitro sklenili, da gre za spam. Morda smo izpolnili anketo na stojnici, dali svoj elektronski naslov v nagradni igri na spletu, ali kaj podobnega. Zato se spodobi, da pošiljatelja oglasa vprašamo, kdaj, kje in na kakšen način je pridobil naš elektronski naslov in soglasje. Pri tem sprejmite le natančne odgovore, s splošnimi in nejasnimi se ne zadovoljite.
  2. Kam poslati prijavo? Prijavo lahko pošljete na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve AKOS  (info.box@akos-rs.si). Informacijski pooblaščenec (gp.ip@ip-rs.si) je pristojen takrat, ko ste soglasje sicer res dali nekemu podjetu, a je to vaše podatke brez vaše vednosti dalo ali prodalo drugemu podjetu, ki vam sedaj pošilja oglase, ali če sumite, da je oglaševalec zbral osebne podatke (elektronske naslove) v svojo zbirko brez vašega privoljenja.
  3. Kaj navesti v prijavi? V prijavi navedite, da ste prejeli neželeno oglasno sporočilo, brez da bi predhodno za to dali soglasje. Priložite tudi oglasno sporočilo, na katerega se prijava nanaša.

Zakaj se sploh truditi?

O ozadju spama, zakaj je treba ukrepati, kadar je to smiselno, smo že pred časom pisali. Če vas zanima več o tej temi, vas torej vabimo, da si preberete tudi malo daljši opis na strani “’Spam’: nenaročeno oglaševanje po elektronski pošti”

Vsebine, ki vam lahko pomagajo
0

Masovno razpošiljanje spam SMS sporočil

V zadnjih dneh je večje število slovenskih uporabnikov mobilnih telefonov prejelo vsaj eno nenavadno SMS sporočilo. V enem sporočilu vas neznanec obvešča, da ste bili izžrebani za prejem brezplačnega darila Apple. Povezava v sporočilu vodi na spletno stran, ki pa ni nič drugega kot vaba za plačljivi SMS klub. O…

Vaš komentar

Vaš e-naslov ne bo nikoli objavljen ali posredovan tretjim osebam.
Obvezna polja so označena z *