10.04.2020

Kako do klikov (in posledično prodaje)? Kako v množici Facebook objav in novic vzbuditi pozornost spletnih uporabnikov? OK, lahko delite zastonj vinjete, druga možnost pa je, da postavite spletno stran z naslovom o milijonskih zaslužkih, ki ga podkrepite s fotografijami znanih Slovencev. Nato zakupite Facebook oglase, ki prav tako (brez dovoljenja) uporabijo podobo znanih Slovencev, novičarskih portalov in podjetij.

Kaj stoji za takšnimi “Jan Plestenjak obogatel s kriptovalutami”, “Nova investicija Sama Logina spravlja banke v obup” ali “Zmagovalec oddaje Kmetija razkriva, kako je zaslužil toliko denarja” naslovi?

Glede na naše dosedanje izkušnje gre v teh primerih za zavajajoče ponudbe, kjer vas poskušajo prepričati k nakupu izobraževalno-naložbenih paketov na eni izmed trgovalnih platform vrste Forex, v zameno pa vam obljubljajo velik zaslužek in hitro obogatitev.

Primer zavajajoče novice

Obljube o zaslužkih so seveda prenapihnjene in izmišljene.

V teoriji je sicer možno, da bi nekdo kaj zaslužil, vendar pa so to redke izjeme, praktično vsi uporabniki izgubijo vse, kar so vložili. Pa tudi če kdo zasluži, je zaslužen denar praviloma nemogoče izplačati, saj si ponudniki vedno znova izmišljajo razloge, zakaj vam denarja ne morejo nakazati. Še več, včasih pred obljubljenim izplačilom od uporabnikov zahtevajo dodatna vložena sredstva, po prejemu teh pa enostavno prenehajo komunicirati.

Ponudniki teh storitev se pred svojo odgovornostjo običajno zavarujejo z navedbami v drobnem tisku, s sedeži v tujini ali pa celo povsem zakrijejo svojo identiteto. Če ste nakupe opravili s kreditno kartico, lahko na banki vložite reklamacijski zahtevek. Če ste plačali po povzetju, potem nimate kakšne možnosti finančne reklamacije. V tem primeru lahko zadevo zgolj prijavite na Tržni inšpektorat, ki pa ima zelo omejene možnosti ukrepanja, ko gre za ponudnika iz tujine, ali pa goljufijo prijavite na policiji.

Če razmišljate o investicijah v različne trgovalne platforme, še preden nakažete en evro, nujno poiščite mnenja drugih uporabnikov, preberite vse forume, ki omenjajo konkretno trgovalno platformo!

Za promocijo svojih storitev prevaranti tudi zakupijo oglase, navadno na Facebooku, v uporabi pa so tudi oglasi prek t.i. “potisnih obvestil” na spletnih straneh, ki jih uporabniki prejemajo tudi brez odprtega spletnega brskalnika (na mobilnih napravah). Več o tem, predvsem, kako tovrstna obvestila onemogočiti, smo opisali v ločenem prispevku.

Prav tako lahko oglase in “ekskluzivna” vabila k trgovanju prejmete tudi prek elektronske pošte.

Primer oglasa, ki smo ga prejeli prek elektronske pošte

V oglasih, ki s svojim izgledom posnemajo podobo legitimnih novic, so ponavadi zlorabljena imena in podoba znanih oseb, ki jim tudi podtaknejo neresnične izjave (Jan Plestenjak, Melania Trump, Luka Dončić, Darja Zgonc itd.). Njihov namen je pridobiti klike na svoje spletne strani, s končnim ciljem preusmeritve na stran za nakup že omenjenih “trgovalnih paketov” za kriptovalute. Seveda, več kot je klikov, večja je možnost zaslužka … za prevarante.

Lažne novice s podobo Melanije Trump…
… Luke Dončića …
…ter Darje Zgonc

V ozadju gre za dodelano mednarodno shemo lažnih oglasov, ki so sicer lokalno specifični (npr. uporaba nam znanih javnih oseb), vendar delijo skupno osnovo. Značilni primer tega je uporaba istih generičnih oseb v lažnih komentarjih o uspešnosti in zaslužkih pri uporabi tovrstnih “platform”. Na spodnjih slikah lahko lepo vidimo, kako latvijski Janis hitro postane slovenski Zoran.

Generične komentatorje boste zelo hitro razkrinkali s preprostim trikom – sliko zadovoljnega uporabnika, ki je že zaslužil milijone, vnesite v Google slikovno iskanje in hitro boste našli, na katerih drugih spletnih mestih je bila slika uporabljena.

Več tehničnih podrobnosti ter zanimiv pogled na mednarodno magnitudo tovrstnih prevar, ki se v nekaterih strokovnih krogih imenujejo tudi “FizzCore”, si lahko prebere v članku objavljenem tukaj (v angleščini).

Še nekaj poročanj slovenskih medijev o tej temi:

Vsebine, ki vam lahko pomagajo
0

Se vam prikazujejo nadležna obvestila, pa bi se jih radi znebili?

Vedno več spletnih strani obiskovalcu ponuja možnost, da mu svoje vsebine prikazuje v obliki potisnih obvestil (ang. push notification), ki jih prejemamo tudi takrat, ko nimamo odprtega brskalnika. V večini primerov gre za legitimno obveščanje o novih vsebinah na spletnih portalih. Nepridipravi pa to funkcionalnost pogosto izkoristijo za prikazovanje obvestil,…

Komentarji (2)

Vaš komentar

Vaš e-naslov ne bo nikoli objavljen ali posredovan tretjim osebam.
Obvezna polja so označena z *