Prevarani pri najemu stanovanja

Martina je na najbolj obiskanem slovenskem spletnem oglasniku iskala stanovanje, kjer bo lahko skupaj s fantom bivala v naslednjem letu. Našla je sanjsko ponudbo; prostorno stanovanje v centru mesta, na novo opremljeno in po zelo ugodni ceni. Lastnica, modna oblikovalka in finančna svetovalka po imenu Valentina, je stanovanje kupila za čas svojega študija v Ljubljani. Zdaj je odšla živet nazaj v Italijo, kjer je zaradi napornega delavnika tako zaposlena, da se z Martino ne utegne srečati v živo. Vendar ji je poslala kar nekaj dokazov, da gre res za njo: recimo fotografijo, kjer je na sliki z babico, in sken svojega potnega lista. Stanovanje je ponujala ugodno, ker je hotela samo najti osebo, ki bi dobro skrbela za stanovanje, dokler se sama ne odloči, komu ga bo prodala.

Tudi Martina se ji je podrobno predstavila in njuna komunikacija je že zdavnaj presegla uradne okvirje. Po elektronski pošti sta se dogovorili o podrobnostih plačila in o predaji ključev; po prejetem nakazilu naj bi Martina ključe prejela po pošti. Gospa Valentina je predlagala, da plačilo izvedeta prek platforme Airbnb, ki je zaupanja vredna – da ne bi šlo kaj narobe. Kot dokaz rezervacije je prejela celo elektronsko potrdilo iz payments@airbnbsafe.com. A po opravljenem nakazilu ni bilo od prijazne najemodajalke ne duha ne sluha več. Na Airbnb so ji pojasnili, da je bila žrtev prevare, za katero oni ne odgovarjajo.

Kaj se je torej zgodilo?

Podobne prevare se pri velikanih spletnih rezervacij pojavljajo že dalj časa, goljufi pa so zdaj našli tudi slovenske spletne oglasnike in očitno se jim lažni oglasi dobro izplačajo, vsaj glede na število prijav. V Martinini zgodbi mrgoli tipičnih znakov, ki razkrivajo prevaro že na začetku in bi morali previdnega kupca takoj odvrniti od posla ali pa ga vsaj spodbuditi k premisleku.

1. Prostorno stanovanje v centru mesta, z zasebnim parkiriščem, novo opremo in vsemi priključki. Ponudba tipa predobro, da bi bilo res, je vedno znak za alarm.
2. Stanovanje oglašuje tujec (slovenski oglasniki so izrazito lokalne narave in oglas tujca nam lahko v skoraj vseh primerih vzbudi upravičen sum).
3. Ker gospa živi v tujini, je zaradi oddaljenosti onemogočen stik v živo (razgovor, ogled stanovanja). Da bi pridobil naše zaupanje, ta tujec z nami deli veliko preveč osebnih podatkov − družinske fotografije, življenjsko zgodbo … S tem nas tudi želi odvrniti od dvoma o njegovi iskrenosti.
4. Pri podobnih prevarah je zelo pogosto, da goljufi izkoriščajo dobro ime priljubljene platforme Airbnb, ki velja za zanesljivo in varno. V tem primeru domena airbnbsafe.com, s katere je žrtev dobila elektronsko sporočilo z navodili za plačilo, nima ničesar skupnega z omenjeno platformo. Posebej za namen goljufije so goljufi kupili to domeno, da lahko razpošiljajo podobna sporočila tudi pri drugih prevarah.

Preden zaupamo takšnim sporočilom samo na podlagi imena podjetja Airbnb, bo za nas bolje, da se pozanimamo o dejanskih pogojih in pravilih uporabe dotičnega podjetja. Ti pravijo, da podjetje jamči za rezervacijo in v primeru težav tudi za vračilo denarja samo takrat, ko uporabnik vse postopke opravi na njihovi spletni strani: ko tam najde oglas, ko se s ponudnikom nepremičnine pogovarja samo prek pogovorne aplikacije na njihovi spletni strani (in ne v zasebnih elektronskih sporočilih) in ko na strani tudi rezervira namestitev. Za nakazovanje denarja mora uporabiti njihov plačilni sistem, ki deluje tako, da zadrži denar in ga ponudniku namestitve nakaže šele 24 ur po tem, ko je uporabnik že prenočil v njegovi nepremičnini. V praksi to pomeni, da ima uporabnik čas za prijavo nepravilnosti do 24 ur po tem, ko je najavil prihod v rezervirano nepremičnino.

Martina je sicer oglas zasledila na slovenskem portalu, ki nima z Airbnb popolnoma nobene zveze, tako tudi njihova pravila in pogoji poslovanja zanj ne morejo veljati. Izmenjava informacij je potekala prek zasebnih elektronskih sporočil in denar je nakazala na osebni račun TRR samo na podlagi potvorjenega sporočila, s katerim so se goljufi izdajali za Airbnb. Vsemu skupaj bi se lahko izognila že samo s poznavanjem delovanja portala.

Ali lahko izsledimo takšne goljufe?

Na podlagi elektronskega naslova zelo težko. Vsi goljufi uporabljajo elektronske naslove, ki so jih registrirali pri enem od brezplačnih ponudnikov; gmail, hotmail, yahoo. In če vemo, da obstajajo tudi računi elektronske pošte, kot sta, denimo, martin777krpan@gmail.com inmojca.pokrajculja@hotmail.com, je jasno, da so podatki o resničnih osebah, ki upravljajo takšne račune, neizsledljivi. Konec koncev gre za ameriška podjetja, ki podatke o uporabnikih praviloma izdajajo le na podlagi sodnih nalogov. Goljufijo prijavite na najbližji policijski postaji, a vedite, da je mednarodni pregon storilcev dolgotrajen in zapleten.

Kaj storiti, ko naletimo na sumljiv oglas?

Če vidimo, da je bil oglas objavljen v tujini ali da ponudba po ceni sumljivo odstopa od konkurence, tak oglas nemudoma prijavimo in tako preprečimo oškodovanje novih žrtev. Prijavo lahko podamo kar prek gumba »prijavi oglas«, ki je izpostavljen pri vsakem objavljenem oglasu na vseh večjih slovenskih spletnih oglasnikih. Upravljavci spletnega oglasnika bodo našo prijavo pregledali in oglas hitro umaknili.

Slovenski spletni oglasniki pa niso edini, na katerih smo lahko žrtev goljufivega ponudnika nepremičnine. ­Podobni lažnivi oglasi na uporabnike prežijo tudi na portalu Airbnb.com. O tem, kako jih pravočasno prepoznati, smo že pisali na naši spletni strani.