MREŽA KITAJSKIH LAŽNIH SPLETNIH TRGOVIN

Skupina raziskovalnih novinarjev iz medijskih hiš Guardian, Die Zeit and Le Monde je po analizi številnih podatkov razkrila mrežo kar 76.000 lažnih spletnih trgovin. Kupce so zavajale z izjemno nizkimi cenami luksuznih blagovnih znamk, kot so Dior, Nike, Lacoste, Hugo Boss, Versace, Prada ipd.

V zadnjih treh letih naj bi kar 800.000 Evropejcev in Američanov naklikalo košarice v lažnih trgovinah in vneslo številne (dragocene) podatke – elektronske naslove, podatke o številkah kreditnih kartic, vključno s CVV kodami, fizične naslove za dostavo.

Po ocenah povzročena škoda znaša kar 50 milijonov evrov, pri čemer so v veliko primerih banke zavrnile transakcijo ali pa le-ta sploh ni bila omogočena in so kupci zgolj vpisovali podatke kreditnih kartic v prazna okenca.

Vsem analiziranim lažnim trgovinam pa je skupna programska platforma, namenjena ustvarjanju na tisoče spletnih strani, ki je upravljana iz province Fujian na jugovzhodni obali Kitajske.

Tudi Slovenci nasedamo velikim obljubam

Na lažne spletne trgovine z izvorom na Kitajskem nasedajo tudi številni slovenski kupci, le da na SI-CERT vidimo nekaj posebnosti in obenem podobnosti z omenjenimi razkritji. Prijave, ki jih obravnavamo na SI-CERT, kažejo porast prevar pri spletnem nakupovanju v zadnjih dveh letih. Projekcija kaže, da bomo do konca tega leta obravnavali približno 300 prevar pri nakupovanju, med njimi so velika večina ravno lažne spletne trgovine.

Prevladujoča vaba niso luksuzne blagovne znamke, ampak prav gotovo superge. Prevladujeta izključno dve blagovni znamki (lahko ugibate, kateri) in nasploh čevlji in športna obutev. Očitno smo res narod pohodnikov. Sledijo lažne trgovine z oblačili, vmes je nekaj posebnosti – oprema za hišne ljubljenčke, preproge in lažne trgovine z avtomobili in delovnimi stroji.

Skoraj brez izjeme imajo vse lažne trgovine, ki smo jih obravnavali v zadnjih dveh letih, v imenu spletne strani Slovenija, Slovenia ali Ljubljana.

Tako vzbujajo vtis, da gre za slovenskega distributerja za znano znamko in zato zaupanja vrednega trgovca. Podobnost s primeri, o katerih poročajo v Guardianu, pa je ta, da včasih “trgovci ” celo pošljejo izdelke, vendar gre za povsem druge artikle, npr. namesto superg pošljejo cenena plastična sončna očala ali igračo. Prav tako so skoraj brez izjeme domene, na katerih gostujejo lažne trgovine, registrirane na Kitajskem, stare nekaj mesecev in z zakritimi podatki o imetnikih domen.

Po naših podatkih večina posameznikov, ki nam sporoči prevaro, po vpisu kreditnih kartic v lažnih trgovinah, le-te niso zlorabljene oz. so bremenjene le za znesek naročenih artiklov. Seveda pa nikakor ni možno predvideti, kdo dejansko upravlja s temi podatki in kako jih bo zlorabil, zato vsem, ki opravijo nakup v takih trgovinah, svetujemo preklic kreditnih kartic. Še pred tem pa seveda naj sprožijo postopek reklamacije transakcije (t.i. chargeback postopek) pri svoji banki.