26.08.2014

Nove tehnologije prihajajo k nam z veliko hitrostjo, uporabniki pa jih sprejemamo, ne da bi poznali vse skrite pasti. Ta vidik navadno zanemarimo ali pa nanj ne pomislimo dovolj zgodaj, kar pa se nam lahko precej hitro maščuje. Enako velja tudi za varnost osebnih podatkov. Pa tu niti ne govorimo o osebnih podatkih, ki jih imajo o nas razne inštitucije, ampak o osebnih podatkih, ki jih sami objavljamo. Če nekaj objavimo na internetu, imamo morda občutek, da se to dogaja v nekem drugem svetu. Verjetno nihče izmed nas ne bi na vhodna vrata nalepil obvestila, da je hiša prazna, ker smo na počitnicah. Če pa na Facebooku vsak dan redno objavljamo naše dopustniške selfije, se to marsikomu ne zdi čisto nič spornega. Celo veseli smo čim večjega števila všečkov.

Črnih scenarijev, kaj lahko gre narobe, je ogromno. Ena najhujših zlorab je zagotovo kraja identitete. Če napadalci o nas pridobijo dovolj podatkov, nas lahko ne samo okradejo, npr. prek spletne banke, ampak lahko v našem imenu izvajajo kazniva dejanja, najamejo kredite, nenazadnje prodajo našo nepremičnino.

Se zavedamo, kaj vse delimo na spletu?
Se zavedamo, kaj vse delimo na spletu?

Zaradi precej popularnega t.i. sextinga so na udaru predvsem najstniki, ampak na SI-CERT smo prejeli že (pre)več prijav, ko so bili tudi odrasli tarča izsiljevanj in groženj nekdanjega partnerja. Partner, ki mu še v času zaljubljenosti pošljete svojo fotografijo, na kateri ste pomanjkljivo oblečeni, lahko le-to v primeru kasnejšega razpada zveze v afektu maščevanja javno objavi. Verjetno ste pomislili na Snapchat, ne? Predvsem med mladimi priljubljena aplikacija omogoča pošiljanje fotografij, ki se po določenem času samodejno izbrišejo. Vendar pa se da vse te fotografije precej enostavno shraniti. Enostavno naredimo posnetek zaslona. Fotografija, za katero ste bili prepričani, da se bo po nekaj sekundah izbrisala, se lahko, brez da bi lahko to kakorkoli preprečili, znajde v javnosti.

Zato pri uporabi vseh družbenih omrežjih svetujemo, da kljub morebitnim strogim nastavitvam zasebnosti, objavljate samo tiste vsebine, za katere vam ne bi bilo hudo, če bi se znašle v javnosti. Nikoli ne vemo, ali se ne bo neka fotografija, ki jo danes na Facebooku delimo samo s svojimi prijatelji, nekoč ob spremembi pravil delila s celim svetom.

Če sem shranil v oblak, potem je varno. Je tako?

iCloud, Google Drive, Dropbox, Onedrive, naštevamo le najbolj znane, spadajo med t.i. oblačne storitve. To pomeni, da naše podatke (fotografije, dokumente) shranjujejo na nekih oddaljenih strežnikih. Gre za tehnologijo v vzponu, ki jo ponujajo in forsirajo vsi večji ponudniki, saj si na ta način poskušajo zagotoviti, da boste še naprej ostali njihov uporabnik. Če nismo dovolj pozorni, lahko ob namestitvi programa na računalnik ali aplikacije na pametni telefon precej hitro vse naše fotografije ali dokumente naložimo v oblak. Načeloma so sicer te storitve precej varne, vendar z določenimi omejitvami. Do uhajanja podatkov lahko pride tako na strani ponudnika (sicer v zelo redkih primerih, npr. zaradi napake v sistemu) in tudi na strani uporabnika, če ta ni seznanjen z vsemi vidiki varnosti in temu primerno ne poskrbi dovolj za zaščito.

Pri čemer se moramo zavedati, da v informacijski varnosti ni 100 % zaščite. Če ima nekdo dovolj sredstev, lahko razbije tudi najboljšo zaščito. Po drugi strani pa s t.i. metodami dobre prakse lahko zelo povečamo varnost sistema in zmanjšamo možnost zlorab na minimum. Tako tudi možnosti za zlorabo datotek, ki jih shranjujemo pri oblačnih ponudnikih, obstajajo. Vendar jih lahko s pametno uporabo storitve precej zmanjšamo:

  • datotek ne dajemo v skupno rabo, če to ni nujno potrebno,
  • uporabljamo močna unikatna gesla za dostop, ki jih nikomur ne zaupamo,
  • uporabimo 2-faktorsko avtentikacijo, če je to le mogoče,
  • posodabljamo operacijski sistem, imamo nameščen posodobljen antivirusni program, posodabljamo vse nameščene programe, predvsem pa naš brskalnik,
  • ne odpiramo datotek, ki nam jih pošljejo neznanci.

Nenazadnje pa se je potrebno zavedati, da je oblačna storitev “računalnik nekoga drugega”. Zato v prvi vrsti dobro premislimo, kakšne datoteke bomo sploh shranili v oblak.

Shranjevanje na domači računalnik

Obstaja tudi možnost zlorabe dokumentov, posnetkov, fotografij, ki jih imamo shranjene na računalniku. Če so datoteke nešifrirane, jih lahko ukrade kdorkoli s fizičnim dostopom do računalnika. Poleg tega, takoj ko računalnik priklopimo na internet, s tem izredno povečamo možnost okužbe. Računalniški virusi so lahko zelo sofisticirani, antivirusni programi jih lahko sploh ne zaznajo, delujejo v ozadju, brez da bi uporabnik sploh kaj slutil in napadalcu omogočajo popoln dostop do sistema – se pravi tudi do vseh datotek. Če ne želite, da bi vaši zasebni posnetki pricurljali v neprave roke, jih vsaj zašifrirane shranite na zunanji medij (npr. USB ključ), ki ga shranite na kakšno nedostopno mesto. Pa ne pozabite posnetkov varno izbrisati iz računalnika, navodila so TUKAJ!

Vsebine, ki vam lahko pomagajo
0

Kraja identitete

Neznana oseba pridobi naše osebne podatke in se začne predstavljati v našem imenu. Posledično lahko zavede naše sodelavce ali prijatelje, okrni naš ugled ter si pridobi dostop do naših informacij, dokumentov, slik ali v našem imenu opravlja e-bančne storitve. Kraja identitete na spletu je v najpogosteje posledica kraje gesla, torej…

Komentarji (1)
  • Vaš komentar

    Vaš e-naslov ne bo nikoli objavljen ali posredovan tretjim osebam.
    Obvezna polja so označena z *