17.06.2016

Če na potovanjih in počitnicah potrebujemo dostop do interneta, je običajno na voljo ena izmed naslednjih možnosti:

  • uporaba javnega računalnika (cybercafe, knjižnice ipd.)
  • uporaba javno dostopnega brezžičnega omrežja
  • uporaba mobilnega interneta

Predno pa začnemo uporabljati internet, se moramo zavedati morebitnih posledic, saj niso vse možnosti enako varne.

1. Uporaba javnega računalnika

Ker uporabljamo računalnik, ki ni pod našim nadzorom, se moramo zavedati, da je tak računalnik lahko tudi okužen, bodisi namerno ali nenamerno. Uporaba okuženega računalnika pa pomeni, da ima nekdo lahko dostop do vseh podatkov, ki jih vpisujemo, do vseh spletnih strani, ki jih obiščemo, lahko beleži vsako pritisnjeno tipko in gib miške (predstavljajte si, da ob uporabi računalnika nekdo sedi čisto zraven vas in opazuje vsako vašo kretnjo). Pri uporabi javnih računalnikov močno odsvetujemo, da kamorkoli vpisujete svoje osebne podatke in gesla, se prijavljate v elektronski predal, socialna omrežja, dostopate do službenega omrežja ipd. Če bi radi zgolj prebirali novice in spremljali vremensko napoved, pa so tudi javno dostopni računalniki povsem primerna izbira.

2. Uporaba javno dostopnega brezžičnega omrežja (WiFi)

V turističnih krajih ter na letališčih so dostikrat dostopna javna brezžična omrežja, ki so na voljo zastonj (običajno določeno časovno obdobje), ali pa so plačljiva. Ta možnost dostopa je dosti bolj varna od uporabe javno dostopnih računalnikov, saj uporabljamo svoje računalnike oz. pametne mobilne telefone. V tem primeru pa do zlorabe lahko pride pri prenosu podatkov v omrežju. Če brezžična dostopna točka ni dovolj zavarovana (najbolje da predpostavimo, da ni), lahko pride do prestrezanja omrežnega prometa. To pa pomeni, da neznanec lahko spremlja ves naš omrežni promet (predstavljajte si, da se ves omrežni promet med vašim računalnikom v internetom hkrati pošilja tudi na računalnik neznanca na na drugi strani letališke čakalnice). Posebej pazljivi morate biti na t.i. ad-hoc brezžična omrežja, kjer gre ponavadi za brezžično omrežje, ki ga ustvari nekdo na svojem računalniku. V primeru povezave na ad-hoc omrežje se običajno povežete neposredno na brezžični omrežni vmesnik na prenosniku neke tretje osebe. Taka omrežja so ponavadi prikazana z malce drugačno ikono, lahko pa se predstavljajo tudi kot uradna omrežja:

Ikona za ad-hoc omrežje se od ostalih tudi na pogled razlikuje.

 

Zaščita pred prestrezanjem omrežnega prometa je uporaba šifrirane povezave (SSL, VPN, SSH ipd.). Tudi če nekdo prestreza omrežni promet, tako ne bo videl vsebine komunikacije, ker je ta šifrirana. Ali v brskalniku uporabljamo šifrirano oz. varno povezavo, preverimo tako, da v naslovni vrstici poiščemo znak zaklenjene ključavnice.

V URL vrstici poiščite znak zaklenjene ključavnice, ki pomeni zavarovano/šifrirano povezavo.

 

Zavedati pa se moramo, da nekatere spletne storitve uporabljajo varno povezavo zgolj ob prijavi v sistem, torej ko vpišemo uporabniško ime in geslo, po prijavi pa preusmerijo na nešifrirano povezavo. To pa pomeni, da lahko napadalec vseeno dobi dostop do našega profila (običajno s prestrezanjem nešifriranega avtentikacijskega piškotka). Zgolj z uporabo varne povezave tudi po prijavi smo lahko varni pred takimi napadi.

 

Za uporabnike pametnih naprav: Namesto prek brskalnika do uporabniških računov raje dostopamo prek aplikacij. Te že same po sebi delujejo na šifrirani povezavi.

 

Pazljivi bodite tudi na morebitna opozorila glede certifikatov. V primeru, da vam brskalnik ob obisku spletne strani sporoča kakršnekoli težave glede certifikatov, svetujemo, da ne nadaljujete z brskanjem, saj to lahko pomeni tudi napad s prestrezanjem omrežnega prometa.

 

3. Uporaba mobilnega interneta

Najbolj varna uporaba interneta na poti oz. v tujini je uporaba mobilnega interneta (GSM, GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA). Za razliko od ostalih dveh možnosti v praksi še nismo zaznali napadov na tako vrste povezave. Slaba stran pa je, da taka uporaba ni zastonj. Sploh če v tujini uporabljamo mobilni internet preko roaminga (uporabljamo SIM kartico domačega operaterja), nam lahko nastanejo precej visoki stroški. Se pa v dosti državah lahko kupi predplačniško SIM kartico lokalnega mobilnega operaterja, s katero lahko precej zmanjšamo stroške uporabe interneta.

Vsebine, ki vam lahko pomagajo
0

Top 6 spletnih nevarnosti, ki prežijo na dopustnike

Javni računalniki v kampih, kavarnah, knjižnicah skozi dan služijo številnim uporabnikom, vi pa ne veste ničesar o tem, kaj ti uporabniki počenjajo na internetu. Ravno na javnih računalnikih je največja verjetnost, da so okuženi z virusom, trojancem ali črvom. Uporaba okuženega računalnika pomeni, da ima lahko nekdo dostop do vseh…

Vaš komentar

Vaš e-naslov ne bo nikoli objavljen ali posredovan tretjim osebam.
Obvezna polja so označena z *